
Beseda leta 2025 je postala božičnica, je odločila javnost, ki je glasovala v istoimenski akciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Izmed 11 finalistk so jo razglasili danes v Atriju ZRC, kjer so predstavili še kretnjo leta po izboru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. To je geopestrost.
Finalistke za besedo leta 2025 so bile še carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj, pri čemer je enajsto prispevala časopisna hiša Delo. Ostale je komisija izbrala izmed 470 prispelih predlogov, nato pa jih je prepustila v izbiro javnosti, ki je lahko glasovala vse do danes tik pred razglasitvijo.
Vodja akcije Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je pojasnila, da je bila odločitev o tem, katere besede uvrstiti v končni izbor, izredno težka. Med 470 predlogi je bilo skoraj 200 različnih, med njimi pa so bili denimo digitalna demenca, digitalni evro, nomofobija kot strah pred odsotnostjo mobilnega telefona, pa tudi butlfon kot nasprotje pametnega telefona. Več kot 4.000 glasovalcev je na koncu zmagovalni besedi prisodilo 1.178 glasov, na drugo mesto se je uvrstila dolgotrajna oskrba, na tretje mesto pa zastoj.

Izbrano besedo je komentirala Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje. Če je bila beseda v zadnjem času najbolj razširjena kot denarni dodatek zaposlenim ob koncu leta, pa ne opisuje del slovenskih šeg in navad. Slovenski etnološki leksikon pozna namreč tri pomene božičnice, vsi pa se nanašajo na dogajanje in ne na materialno vrednost. Med drugim je bila božičnica javni dramski nastop jezuitov, s katerim so častili Kristusovo rojstvo.
Akcijo Beseda leta je omenjeni inštitut znotraj ZRC SAZU pripravil desetič po vrsti. Kot je povedal predstojnik inštituta Kozma Ahačič, z njo krepijo zavest o pomenu besed v našem življenju. "Besede so naše ogledalo, zato so nam včasih všeč, včasih pa se ob njih zgrozimo. V okoljih, kjer ljudje vedo, da delajo narobe, a želijo to prikriti, zato najprej začnejo spreminjati jezik in z napačnimi besedami poimenovati problematične pojme," je izpostavil.
Ob tem je med drugim naštel tudi vse dosedanje besede leta. Od leta 2016 dalje so se zvrstile begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje, karantena, PCT, gasilec, ujma in genocid. Kot je še dodal, bo sicer letošnje leto na inštitutu vse v znamenju besed, saj se končuje javna razprava o novem slovenskem pravopisu. Doslej so prejeli že več kot 2.400 komentarjev. Novi Pravopis 8.0 bo po njegovih napovedih dokončan ob naslednji akciji za besedo leto.
Kot je dejal direktor ZRC SAZU Oto Luthar, so z izborom za besedo glede na tradicijo drugje po svetu začeli relativno hitro, čeprav je bil letošnji šele deseti. Po njegovih besedah so ga s pomočjo partnerskih ustanov začeli profesionalno in odmevno, na način, kot to počno v Nemčiji že 55 let, v ZDA 35 let, v Avstraliji 20 let, medtem ko so ga na tujih univerzah, kot sta Oxford in Cambridge, začeli kasneje.
Ob izboru kretnje leta prizadevanja za razvoj slovenskega znakovnega jezika
V sočasni akciji za kretnjo leta po izboru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je zmagala geopestrost. Od leta 2019, odkar jih razglašajo, so to postale ustava, koronavirus, PCT, vse je v naših rokah, solidarnost in mir. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je ob tem izpostavil, da kljub vpisanemu znakovnemu jeziku v ustavo gluhi otroci še nimajo predmeta znakovni jezik, da bi se lahko v šoli učili o svojem jeziku. Kot je dejal, si prizadevajo, da bi država zagotovila sistemski vir za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Komisija za Besedo leta v tokratni akciji ni izbrala novotvorjenke leta. Namesto nje so se odločili, da izpostavijo besedo mladih 6-7, kar je "svetovni fenomen povezanosti generacije TikToka".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje